Vas Planina pri Cerknem se nahaja v severozahodnem delu Slovenije, in sicer na jugozahodnem pobočju mogočnega hriba Škofje (973 m), na nadmorskih višinah, ki segajo od 410 m v Stiskah ob Oresovki pa vse do 800 m v Cigaletovšu tik pod prelazom Vrhulce. Zgodovinsko jedro vasi je razmeščeno okoli cerkve, ki je bila zgrajena na nadmorski višini 552 m. Planina je našla svoje mesto pod soncem na obrobju cerkljanske kotline v smeri zaselka in prelaza Kladje, ki leži ob glavni cesti Nova Gorica-Škofja Loka. Prelaz Kladje s svojo nadmorsko višino 787 m ima zelo zanimivo lokacijo. Tam namreč po grebenu hriba poteka hidrološka prelomnica: z vzhodne strani hriba tečejo vode v Črno morje, z zahodne pa v Jadransko. Hkrati pa predstavlja zelo razvejano prometno križišče. Podobno je na prelazu Vrhulce, le da se tam ni razvilo naselje, čeprav čezenj vodi še starejša cesta na kranjsko stran.

Vas Planina pri Cerknem šteje preko 100 prebivalcev. Večinoma so zaposleni v bližnjem občinskem središču Cerkno, največ v tovarni ETA. Je pa tudi nekaj uspešnih zasebnikov, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z različnimi dejavnostmi: z lesno, kovinsko in živilsko industrijo ter s kmečkim turizmom. Še vedno pa se precej ljudi ob redni službi ukvarja s kmetijstvom, kar je razvidno tudi po zgledno urejeni krajini, ki je lepo obdelana. O, da bi tako tudi ostalo! Polja, senožeti, travniki, gozdovi, grmovje, grape, meline so nam lahko le v ponos. Kaj bi brez njih?

V letih med  vojnama je kar v  vasi obstajala tudi šola, saj je bilo pri vsaki hiši vsaj 5 otrok, pa so šolo lahko obiskovali  v domačem kraju.

V kraju je zaznati tudi pestro družabno življenje. Planinsko prostovoljno gasilsko društvo je v letu 2010 praznovalo svojo 50-letnico. V tem času se je zvrstilo veliko generacij, ki so nenehno skrbele za obnovo gasilske opreme, članstvo in vaje ter bile tako ob znatni podpori prebivalstva in sv. Florijana vedno pripravljene za boj z rdečim petelinom. Na tekmovanjih je društvo v preteklem obdobju osvojilo kar precej prestižnih pokalov za uspešno delo.

---

Kot prava slovenska vas imamo tudi v Planini pri Cerknem svoj družabni prostor, ki je bil pred kratkim temeljito obnovljen. Prvotno je bil namenjen zbiranju mleka in izdelavi sira. Ponosni smo na to, da je bila tukaj ena prvih pobiralnic mleka in sirarna na Cerkljanskem. V svojem obstoju je služila različnim namenom: izposoji knjig iz lastne knjižnice, lokalni gledališki dejavnosti, pa še marsičemu drugemu. Leta 2006 je  praznovala  častitljivo 100-letnico. Sedaj ni več namenjena prvotnemu namenu, ampak kot družabni prostor služi domačinom ob različnih priložnostih.

PODRUŽNIČNA CERKEV SV.JANEZA KRSTNIKA v PLANINI

Tudi cerkev sv.Janeza Krstnika(Žvana) v Planini je imenovana v
dokumentih čedadskega arhiva iz leta 1595. V njih ne najdemo
poročil, da bi kdaj to cerkev obiskal kateri od vizitatorjev,
ki so skoraj redno obiskovali predvsem farne cerkve.

Cerkev, taka kot jo vidimo sedaj, je doživela več adaptacij
in popravil. Zgrajena naj bi bila leta 1754, kot ve povedati ljudsko
izročilo. Ta letnica je bila vpisana na zunanji steni zvonika nad
linami. izbrisal jo je dež.

Cerkev ima tri oltarje: glavni je posvečen sv.Janezu
Krstniku, stranski-levi dMariji, desni sv.Antonu. V stranskih stenah
ladje sta v nišah kipa sv.Valburge in sv.Prciunkule.

Oltarje so v letih 1875-1895 naredili umetniki: Jožef Štravs
iz Ravni, Mihael Kosmač iz Cerknega in Matej Dežela iz Ledinskih
Krnic.

Leta 1904 je podobr Valentin Subic Poljan v Poljanski
dolini naredil dva okraska za glavni oltar. Kipi svetnikov so delo
AL.Rostnerja iz sv.Ulrika na Tirolskem (okrog leta 1800).

Na koru pod obokom je letnica 1929, kar kaže, da so to
leto cerkev popravljali. Orgel cerkev ni imela, ima pa še harmonij.
Orglar je bil Peter Jereb - Mežnarjev.

Zvonik so popravljali in znižali za 4 do 5 metrov leta 1935.
Streha na cerkvi je bila obnovljena leta 1939.

Cerkev je imela tri zvonove, a je avstrijska vojska vzela
vse tri. Vrnjeni so bili leta 1923. Tudi ltalijani so vzeli dva.
Nikol inista bila vrnjena.

Planinska cerkev je za tako vas razmeroma velika, vendar
so pod to cerkev takrat spadali: Podpleče, Podlanišče in
Nova Oselica.

Povzeto po knjigi Príspevek k zgodovini cerkljianske,
avtorja Ivana Prezełj.